Naših 7 članov in 2 spremljevalca so se odločili, da grejo na ekskurzijo v Bosno in tako sta spodnji članek zapisali Ana in Lidi:


Ekskurzija v Bosno

Odločitev je padla… GREMOOO V BOSNOOO!!!

Krenili smo 13. 03. v zgodnjih jutranjih urah polni veselega pričakovanja.

Naš prvi cilj so bile piramide. Potovanje je potekalo v zelo veselem in sproščenem vzdušju, tako da smo se kar naenkrat znašli pred vhodom v Visočke tunele.

Najprej smo se pred vhodom sestali z vodičem, ki nas je s slikovito razlago popeljal skozi rove. Združil je zgodovino, duhovnost in zanstvena odkritja z vseh nivojev.
V rovih smo bili približno eno uro in se iz njih vrnili polni vtisov in energije.

Sledila je pot do hotela, kjer smo imeli rezervirano nastanitev, nato se je večina z tramvajem odpravila proti Baš Čaršiji. Najprej smo si jo ogledali, se sprehodili po dolgi poti, nato smo pa poiskali restavracijo, kjer smo degustirali zelooo dobre čevape in Sarajevsko pivo.

Najboljše je bilo to, da vzdušje ni popustilo tudi ko smo se vrnili v hotel, kjer smo se vsi zbrali v baru na pijači in sproščenem klepetu, polni vtisov tega dne.

Drugo jutro smo kombinirali šoping z izvirom – Vrelom reke Bosne.

Kot v starih časi smo se s fijakerji podali po drevoredu do vhoda v park izvira. Sprehodili smo se po celem območju parka po mostičkih, ki vodijo čez brzice, ki tvorijo izvir in se na neki točki združijo v reko.

Najbolj nas je šarmiral labod, ki je imel v bližini gnezdo. Najprej je »poziral« Simoni, se šopiril, raztezal krila, nato pa jezno pokazal Silvotu in Mihu, da ima tudi oster kljun in nas s tem opozoril, da je on tu gospodar.

Tu smo si privoščili tudi jutranjo kavico in uživali na sončku in svežem zraku. Za ta čas je bilo prav toplo.

Ker smo hoteli občutiti utrip tamkajšnje tržnice, smo se odpravili na Koševo, kjer smo nakupili nekaj stvari in uživali v »pazarenju«.

Spet so bili za večino na vrsti nepogrešljivi čevapi. Poiskali smo restavracijo ob vodi, kjer so nas lepo sprejeli in postregli. Ob prihodu v restavracij nas je prvič temeljito poškropil tudi dež, čeprav je bil napovedan za oba dneva, a nas je do tedaj včasih ogrelo tudi sonce.

Po pozni kočerji (kosilu-večerji) je sledila dolga pot domov, kjer nas je v valovih pospremil tudi dež.

V zgodnjih jutranjih urah smo srečni in dobre volje prišli domov.

Seveda pa gre največja zahvala »optimističnemu SMS triju« (Silvo, naš fantastični šofer, Milica in Sašo), ki so s svojo nesebično pomočjo pripomogli, da smo tako brezskrbno in sproščeno lahko preživeli ta dva čudovita dneva.

Vsekakor gre velika zahvala tudi MDSS, da nam je omogočilo najem kombija za potovanje.

Bilo je tako fantastično, da smo si zaželeli, da »vajo« še enkrat ponovimo, vendar tokrat nekam drugam.

Udeleženci:
Ana Oražem,
Saraina Delfina,
Ladka Hunjet,
Simona in Miha Jakopin,
Irena Temlin,
Sašo Dreven,
Milica Škedelj,
In šofer Silvo Oražem

Popotniški pozdrav vsem