Pravila našega društva si lahko preberete v nadaljevanju ali pa si na koncu dokumenta snamete PDF datoteko in si jo ogledate na svojem računalniku. Občni zbor Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva slepih in slabovidnih »Karel Jeraj«, ki je na seji 19.3.2024 v Ljubljani sprejel spremembe Pravil Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva slepih in slabovidnih »Karel Jeraj« in prečiščeno besedilo Pravil Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva slepih in slabovidnih »Karel Jeraj«, tako da se ta pravila v prečiščenem besedilu glasijo: PRAVILA KULTURNO-PROSVETNEGA IN ŠPORTNO REKREATIVNEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH »KAREL JERAJ« SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih »KAREL JERAJ« je invalidsko društvo, organizirano v skladu z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 64/11-UPB2) in v skladu z Zakonom o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – Zdru-1), ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva za slepe in slabovidne ter na drugih področjih, na območju celotne Republike Slovenije in širše, če si v skladu z določbami posebnih predpisov pridobi tak status. Namen društva je prostovoljno, neodvisno in enakopravno združevanje interesno povezanih slepih in slabovidnih, da ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo svoje posebne potrebe. Namen društva je tudi združevanje in zadovoljevanje potreb z drugimi okvarami ali motnjami vida, ki še ne dosegajo pogojev slepote ali slabovidnosti. 2. člen S temi Pravili člani društva določijo ime in sedež društva, namen, cilje in naloge društva, članstvo, organizacijo društva, pristojnosti in naloge organov društva, zastopanje društva, financiranje, nadzor nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi in premoženjem, nadzor nad izvajanjem posebnih socialnih programov in naložb, način prenehanja društva in zagotavljanje javnosti dela. 3. člen Ime društva je Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih »Karel Jeraj« (v nadaljnjem besedilu: društvo). Skrajšano ime društva: Društvo KPŠRD »Karel Jeraj«. Sedež društva je v Ljubljani, Jamova cesta 5. 4. člen Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno in poslovno sposobnost je društvo pridobilo z vpisom v register društev pri Upravni enoti Ljubljana št. 215-943/2005-4 z dne 26. 10. 2005 in št. Jr–026–334/96 z dne 28. 10. 2005, status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, pa je društvo pridobilo z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 11602-1/2006/3 z dne 30. 10. 2006. 5. člen V društvo se s pristopno izjavo po načelu prostovoljnosti, neodvisnosti, enakopravnosti in neprofitnosti združujejo slepe in slabovidne osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo v Sloveniji stalno bivališče, z namenom, da v društvu ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo posebne potrebe osebnega, družinskega in družbenega življenja, ki jih zaradi slepote ali slabovidnosti ne morejo delno ali v celoti zadovoljevati v okolju, v katerem živijo. V društvu zadovoljujejo posebne potrebe in interese po druženju, skupnih aktivnostih ter kulturno-prosvetnih in športno rekreativnih dejavnostih pod posebnimi pogoji in po posebnih socialnih ter drugih programih in storitvah za slepe in slabovidne osebe. Društvo deluje v javnem interesu, torej tako za člane kot tudi za slepe in slabovidne, ki niso člani društva. Društvo deluje in izvaja posebne socialne programe na območju Republike Slovenije in po potrebi tudi izven nje. 6. člen Društvo ima pečat okrogle oblike z besedilom, razporejenim v dveh vrstah ob robu pečata, in z besedilom na sredini pečata: v prvi vrsti ob robu pečata je besedilo: KULTURNO-PROSVETNO IN ŠPORTNO REKREATIVNO, pod tem besedilom v drugi vrsti pa je besedilo: DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH. v spodnjem delu pečata v višini obeh obrobnih vrstic je besedilo LJUBLJANA, na sredini pečata je besedilo KAREL JERAJ s poudarjenimi črkami. Logotip društva je oko z motno zenico, nad očesom pa s ponazorjenimi brajevimi pikami piše KPŠRD, spodaj pod očesom pa piše v narekovaju KAREL JERAJ. 7. člen Član društva je lahko slepa ali slabovidna oseba in vsaka druga oseba, ki spoštuje Pravila društva, aktivno in etično sodeluje kot uporabnik ali izvajalec društvenih programov, varuje javni ugled in podobo društva ter redno plačuje članarino. Kdor želi postati član, mora društvu predložiti pristopno izjavo. 8. člen Društvo predstavlja in zastopa predsednik društva. Predsednika v njegovi odsotnosti, nezmožnosti za delo ali na podlagi njegovega pooblastila nadomešča podpredsednik. Društvo lahko zastopa tudi drug pooblaščenec v obsegu posameznega pooblastila. 9. člen Društvo praznuje mednarodni dan invalidov (3. december), dan bele palice (15. oktober), teden slepih in slabovidnih ter druge pomembne dogodke. 10. člen Društvo sodeluje z drugimi organizacijami, društvi, interesnimi in strokovnimi združenji, državnimi organi in organi lokalnih skupnosti, s pomočjo katerih zadovoljuje potrebe svojih članov. DEJAVNOST DRUŠTVA 11. člen Društvo deluje po načelih prostovoljnosti, samostojnosti, nepridobitnosti, demokratičnosti, humanosti in enakopravnosti. Društvo se ne zavzema za politične cilje in ni vezano na nobeno politično stranko, vero, sekto ali kakršnokoli drugo obliko organiziranja, ki ni v skladu s cilji in nalogami društva. 12. člen Osnovni cilji društva so pomoč slepim in slabovidnim pri doseganju kakovosti življenja zaradi njihovih posebnih potreb, zlasti: uveljavljanje človekovih pravic slepih in slabovidnih, nediskriminacija, enake možnosti, vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju, vzpodbujanje slepih in slabovidnih na opiranje na lastne moči in sposobnosti, avtonomnost slepih in slabovidnih kot uporabnikov storitev, ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo slepih in slabovidnih, organiziranje in vzpodbujanje mladih slepih in slabovidnih oseb za tekmovalni, rekreativni šport in šah pod posebnimi pogoji, organiziranje rekreacije za starejše zaradi ohranjevanja zdravja, organizacija kulturniških skupin: pevska, glasbena, dramska, literarna …, vzpodbujanje tehnične kulture: računalništvo, … organiziranje vseživljenjskega učenja (tečaji, delavnice, predavanja, seminarji), nediskriminacija slepih in slabovidnih in drugo, obvešča javnost in članstvo o svojih aktivnostih in delu na zborih, sejah, z zapisniki, ob posebnih stikih, z elektronsko pošto, prek elektronskih medijev, prek sredstev javnega obveščanja in z izdanimi lastnimi publikacijami. V ta namen društvo izvaja posebne socialne in druge programe ter opravlja določene storitve za zadovoljevanje potreb slepih in slabovidnih na način, da se lahko ti čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v okolje. 13. člen Društvo deluje po programu, ki ga za vsako koledarsko leto na podlagi smernic občnega zbora pripravi in sprejme izvršni odbor društva. 14. člen Za dosego svojih ciljev društvo v skladu z veljavnimi predpisi opravlja naslednje naloge oziroma nepridobitne dejavnosti: Uveljavlja interese in zagovarja potrebe slepih in slabovidnih na vseh področjih njihovega življenja. Vzpodbuja, usposablja, omogoča in organizira medsebojno pomoč in sodelovanje med slepimi in slabovidnimi ter vzpodbuja in usposablja njihove svojce in prostovoljce za delo s slepimi in slabovidnimi. Načrtuje, organizira in izvaja programe, ki slepim in slabovidnim omogočajo bolj aktivno sodelovanje pri kulturno-prosvetnem, športno rekreativnem, šahovskem in tehničnokulturnem udejstvovanju in ki pripomorejo k odstranjevanju ovir ter bolj neodvisnemu življenju. Aktivno deluje in sodeluje pri razvijanju, organiziranju in izvajanju posebnih socialnih, izobraževalnih, kulturnih, športno rekreativnih in drugih programov za slepe in slabovidne. Razvija socialne spretnosti slepih in slabovidnih ter njihovo informiranost na različnih področjih življenja. Predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese slepih in slabovidnih. Proučuje, daje pobude in predloge pri sprejemanju predpisov na vseh področjih, ki se kakorkoli nanašajo na varstvo pravic in interesov slepih in slabovidnih ter vzpodbujajo aktivnosti pristojnih organov in organizacij za čim uspešnejše reševanje vprašanj slepih in slabovidnih. S svojim delom osvešča javnost in s tem vpliva na spremembe v prid slepim in slabovidnim. Obvešča javnost in članstvo o svojih aktivnostih in delu na zborih, sejah, z zapisniki, ob posebnih stikih, z elektronsko pošto, prek elektronskih medijev, prek sredstev javnega obveščanja in z izdanimi lastnimi publikacijami. Sodeluje in se povezuje z drugimi invalidskimi in drugimi organizacijami ter društvi doma in v tujini. Ustanavlja ali soustanavlja invalidska podjetja, ustanove ali zavode, katerih dejavnost je povezana z delovanjem društva. Organizira družabno, športno in rekreativno druženje članov. Opravlja druge naloge, za katere se člani društva dogovorijo na sestankih organov društva. Poleg zgoraj navedenih nalog lahko društvo v skladu z veljavnimi predpisi opravlja tudi naslednje pridobitne dejavnosti, ki so podpora za opravljanje nepridobitne dejavnosti: Občasno oddajanje lastnih osnovnih sredstev za zagotavljanje njihove boljše izkoriščenosti: L68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin N77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup Fotokopiranje, povečava in prilagoditev pisnega gradiva za lažjo uporabo slepih in slabovidnih N82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti Neposredna prodaja različnih izdelkov, ki jih v okviru programov društva izdelajo njegovi člani: G47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic Izdajanje revij in druge periodike za potrebe slepih in slabovidnih J58.140 Izdajanje revij in druge periodike Izvajanje seminarjev usposabljanj in izobraževanj, povezanih z delom društva, z namenom, da z dodatnim znanjem omogočimo osebi z okvaro vida višjo kakovost življenja: P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje Organiziranje različnih izobraževalnih dogodkov in usposabljanj na področjih delovanja društva z namenom, da se slepim in slabovidnim omogoči aktivno vključevanje na področju športa, kulture in umetnosti: N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj P85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti Organiziranje kulturnih, humanitarnih, družabnih in zabavnih prireditev za člane in nečlane društva, povezane z nalogami društva, na katerih imajo slepi in slabovidni možnost izražanja svojih sposobnosti in se potrjujejo kot osebnost: R93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas – od tega organiziranje družabnih, kulturnih in športnih prireditev razvedrilne narave. Osveščanje javnosti o izboljšanju položaja slepih in slabovidnih, o njihovih posebnih potrebah in tudi o njihovih sposobnostih za večjo integracijo v življenjsko okolje: S94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij Različne svetovalne in druge storitvene dejavnosti, ki olajšajo življenje slepih in slabovidnih S94.991 Dejavnost invalidskih organizacij Občasno prirejanje klasičnih iger na srečo na javnih dogodkih društva kot vir financiranja društva R92.002 Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah ČLANSTVO 15. člen Društvo ima redne, podporne in častne člane. 16. člen Redni član društva lahko postane vsaka slepa ali slabovidna oseba, s podpisom pristopne izjave in ob taki stopnji okvare vida, kot jo določa definicija slepote in slabovidnosti za Republiko Slovenijo. Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti, pristopno izjavo zanj podpiše njegov zakoniti zastopnik, ki se lahko skupaj z mladoletnikom tudi včlani v društvo in mladoletnika zastopa v organih društva. Od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred mladoletnikovo včlanitvijo v društvo podati pisno soglasje. Mladoletnik z zakonitim zastopnikom iz prejšnjega odstavka tega člena je v skladu s predpisi izenačen glede pravic in obveznosti s polnoletnimi člani društva. Podporni član lahko postane oseba, ki ni slepa ali slabovidna, ki želi aktivno sodelovati v dejavnosti društva ter materialno pomagati pri delu društva in reševanju problematike slepih in slabovidnih. Podporni člani imajo vse pravice in obveznosti kot redni člani, ne morejo biti voljeni, lahko pa volijo organe društva. Podporni člani plačujejo društvu prispevek po lastni presoji. Častni član postane oseba, ki mu občni zbor društva podeli priznanje častnega člana zaradi njegovih izjemnih rezultatov pri uresničevanju ciljev društva. Pravice in dolžnosti častnih članov so enake tistim, ki jih imajo redni člani, razen pravice voliti in biti izvoljen v organe društva in odločati v organih društva. Častni člani so oproščeni plačevanja članarine. O sprejemu podpornih in častnih članov na predlog izvršnega odbora odloča občni zbor. 17. člen Redni člani društva imajo predvsem naslednje pravice: da aktivno sodelujejo pri vseh področnih dejavnostih društva, da volijo, so voljeni ali drugače sodelujejo v organih društva, da so informirani o delu organov društva ter da se opredelijo do njihovega dela, da v okviru društva zadovoljujejo specifične potrebe tako, da se vključujejo v programe in koristijo storitve, ki jih izvaja društvo, oziroma organizirajo svoje interesne skupine, do pomoči pri reševanju zdravstvenih, socialnih in drugih problemov v okviru finančnih možnosti društva, da sodelujejo pri oblikovanju programov za izvajanje storitev pri vključevanju v vsakdanje življenje. 18. člen Dolžnosti članov društva so: da spoštujejo ta Pravila in sklepe organov društva, da aktivno delujejo v organih društva, v katere so izvoljeni, da varujejo tajnost podatkov o zasebnem življenju posameznih članov, da sodelujejo pri izvrševanju programa društva ter da varujejo ugled društva, da redno plačujejo članarino, da pomagajo v skladu s svojimi možnostmi. 19. člen Članstvo v društvu preneha: z izstopom, če član poda pisno izjavo izvršnemu odboru, na podlagi odločitve disciplinske komisije z izključitvijo, s smrtjo. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE DRUŠTVA 20. člen Organi društva so: občni zbor, izvršni odbor, nadzorni odbor, disciplinska komisija. Društvo ima še delovna telesa oziroma komisije, ki jih po potrebi imenuje izvršni odbor društva. OBČNI ZBOR 21. člen Najvišji organ društva je občni zbor, ki voli in razrešuje vse organe društva, ki jih določajo ta Pravila. 22. člen Občni zbor sestavljajo redni in podporni člani društva. Občni zbor se sestaja na rednih ali izrednih sejah. Redno sejo občnega zbora sklicuje predsednik društva najmanj enkrat letno. Redni občni zbor z volilno sejo je vsaka 4 leta. Izredno sejo občnega zbora skliče izvršni odbor na lastno pobudo, na pobudo nadzornega odbora ali na pobudo 10 % članov društva. Predsednik društva mora izredno sejo občnega zbora sklicati v roku enega meseca po prejemu zahteve za njegov sklic. Če izvršni odbor v tem roku ne skliče občnega zbora, ga lahko skliče pobudnik. Seja rednega ali izrednega občnega zbora mora biti sklicana z vabilom in gradivom najmanj teden dni pred datumom seje. Članom organov društva in osebam, ki imajo pravico razpravljati na seji občnega zbora društva, se vabilo pošlje po navadni pošti na naslov, ki so ga navedli ob včlanitvi v društvu ali so ga kasneje sporočili društvu, na njihovo željo pa tudi ali samo po elektronski pošti. 23. člen Občni zbor na rednih sejah: sklepa o dnevnem redu, razpravlja in potrjuje poročila organov društva, potrjuje program dela društva, pregleda in sprejema zaključni račun za preteklo leto, potrjuje finančni načrt za prihodnje leto in potrjuje letno poročilo o poslovanju društva, sprejema, spreminja in dopolnjuje Pravila društva ter Poslovnik o delu organov društva, voli in razrešuje organe društva, odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije, odloča o prenehanju društva, odloča o včlanjevanju in izstopu v zveze s sorodnimi društvi, odloča o nakupu in prodaji morebitnih nepremičnin, odloča o ustanovitvi ali soustanovitvi pravnih subjektov. Občni zbor na izredni seji razpravlja in sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklican. 24. člen Občni zbor lahko veljavno sklepa, če je ob pričetku seje prisotna več kot polovica članov društva. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 15 minut, nakar zbor veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 10 članov. Občni zbor odloča z večino glasov navzočih članov. 25. člen Občni zbor prične predsednik društva ali podpredsednik in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Zbor po potrebi izvoli še druge organe, ki jih potrebuje za svoje delo. O poteku zbora se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik delovnega predsedstva in zapisnikar ter dva overovatelja. IZVRŠNI ODBOR 26. člen Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora. Sestavlja ga 9 članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika ter imenujejo tajnika. Po položaju je predsednik društva tudi član in predsednik izvršnega odbora. Člane izvršnega odbora se voli za 4 (štiri) leta in so lahko ponovno izvoljeni. Če med trajanjem mandata iz kakršnegakoli razloga članu izvršnega odbora preneha članstvo v njem, izvršni odbor v svoje vrste vključi novega člana, ki je na zadnjih volitvah dosegel naslednje največje število glasov od preostalih kandidatov na volilni listi, če pa se to ne more izvesti (npr. ni preostalih kandidatov na listi), se izvede kandidacijski postopek. Med prijavljenimi kandidati izvršni odbor izbere primernega kandidata za člana izvršnega odbora, ki ga potrdi občni zbor na naslednji redni seji. Mandat nadomestnega člana izvršnega odbora traja do poteka rednega mandata odboru. 27. člen Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru. 28. člen Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: pripravi, obravnava in sprejema program dela društva in finančni načrt za prihodnje leto ter letno poročilo o poslovanju društva (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva) za preteklo leto, ki ga predloži občnemu zboru v obravnavo in sprejem, upravlja društvo v času med dvema občnima zboroma, sklicuje občni zbor in zanj pripravlja poročilo o delu ter predloge sklepov zbora, skrbi za materialno-finančno poslovanje društva, skrbi za uresničevanje ciljev in nalog, opredeljenih v Pravilih društva, ugotavlja morebitne kršitve Pravil in drugih aktov društva ter občnemu zboru predlaga ustrezne ukrepe, sprejema interne splošne akte, ki jih ne sprejema občni zbor, obravnava morebitne pritožbe novih kandidatov, opravlja druge naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno delo društva. 29. člen Izvršni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Izvršni odbor skliče predsednik na lastno pobudo ali na pobudo 1/3 članov izvršnega odbora. Če predsednik ne skliče seje v 14 dneh od sprejema pobude, jo lahko skliče pobudnik. 30. člen Izvršni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov izvršnega odbora. Zaradi racionalnosti lahko izvršni odbor izvede korespondenčno (dopisno) sejo. Na takšni seji je mogoče sprejeti veljaven sklep, če ga potrdi večina članov. O seji izvršnega odbora se vodi zapisnik, ki se ga na naslednji seji obravnava in potrdi. 31. člen Predsednik društva sklicuje seje izvršnega odbora, jih vodi ter skrbi za uresničevanje sklepov občnega zbora in izvršnega odbora. NADZORNI ODBOR 32. člen Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, od katerih mora biti eden zunanji sodelavec s področja finančno-materialnega poslovanja, ki pa ne more biti predsednik nadzornega odbora. Člane nadzornega odbora voli občni zbor za enako dobo, kot so izvoljeni člani izvršnega odbora in disciplinske komisije. Člani nadzornega odbora so lahko ponovno izvoljeni. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani izvršnega odbora. Na seje izvršnega odbora mora biti vabljen predsednik nadzornega odbora, ob njegovi zadržanosti pa član nadzornega odbora. Če članu nadzornega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha mandat, se za njegovo nadomestitev smiselno uporabljajo določbe teh Pravil o nadomestitvi člana izvršnega odbora. 33. člen Nadzorni odbor nadzira izvajanje sklepov občnega zbora in izvršnega odbora, njihovo usklajenost s Pravili in drugimi akti društva, njihovo zakonitost, uresničevanje in varstvo pravic in dolžnosti članov, razpolaganje s finančnimi sredstvi in finančno ter materialno poslovanje društva. Nadzira tudi izvajanje posebnih socialnih programov in naložb glede na zakonitost, namembnost, gospodarnost in učinkovitost. Nadzorni odbor lahko pri izvajanju nadzora povabi k sodelovanju tudi strokovnjake, ki niso člani nadzornega odbora. 34. člen Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani in če vsaj dva člana glasujeta za predlog sklepa oziroma če sta na seji prisotna vsaj dva člana in sklep soglasno sprejmeta. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru in mu mora o svojem delu poročati na vsaki redni seji. 35. člen Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno, ko obravnava letno poročilo ter občnemu zboru poroča o svojem delu in nadzoru. PREDSEDNIK DRUŠTVA 36. člen Predsednik društva samostojno in neomejeno predstavlja in zastopa društvo v skladu s temi Pravili. Sklicuje seje občnega zbora, izvršnega odbora in drugih organov ter delovnih teles, če jih ne skličejo njihovi predsedniki. Naloge predsednika društva so, da: skrbi in je odgovoren za izvajanje programa društva, organizira, vodi in je odgovoren za izvajanje materialno-finančnega poslovanja društva, organizira, vodi in je odgovoren za zakonito administrativno poslovanje, usklajuje in skrbi za pravočasno izvajanje sklepov občnega zbora, izvršnega odbora in drugih organov društva, pripravlja oziroma zagotavlja pripravo gradiv za seje organov društva. Je odgovoren za javnost dela društva in obveščanje članov. V njegovi odsotnosti ga zamenjuje podpredsednik. Predsednik društva je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru in občnemu zboru. DISCIPLINSKA KOMISIJA 37. člen Disciplinsko komisijo sestavljajo 3 člani in en namestnik, ki jih izvoli občni zbor za enako dobo, kot traja mandat članov izvršnega odbora, in so lahko ponovno izvoljeni. Člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Disciplinska komisija vodi postopek ugotavljanja kršitev članov društva in izreka kazni. Disciplinska komisija vedno odloča v senatu treh članov, ki jih za vsak primer posebej določi predsednik oziroma namestnik predsednika disciplinske komisije. Senat disciplinske komisije sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani senata in če vsaj dva člana glasujeta za predlog sklepa oziroma če sta na seji prisotna vsaj dva člana senata in sklep soglasno sprejmeta. Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna občnemu zboru. 38. člen Postopek ugotavljanja disciplinskih prekrškov ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme izvršni odbor. Za disciplinski prekršek se šteje zlasti: kršitev Pravil in drugih aktov društva, neizvajanje sklepov oziroma drugih obveznosti organov društva, dejanja, ki bistveno razvrednotijo delo društva ali njegovih organov oziroma posameznih funkcionarjev ali članov društva, nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu, druga dejanja, ki so kot disciplinska kršitev določena v aktih društva. 39. člen Disciplinska komisija lahko izreče naslednje ukrepe: opomin, javni opomin, izključitev, druge ukrepe v skladu z zakonom. Zoper sklep disciplinske komisije lahko prizadeti član v roku 15 dni vloži ugovor na občni zbor, ki o zadevi dokončno odloča. TAJNIK DRUŠTVA 40. člen Tajnika imenuje izvršni odbor za dobo štirih let oziroma do poteka rednega mandata izvršnega odbora. Tajnik društva skrbi za zakonitost in urejeno delovanje društva. Zadolžen je za organizacijo sej občnega zbora in sej izvršnega ter nadzornega odbora. Tajnik opravlja predvsem naslednje naloge: koordinira delo organov društva, včlanjuje, opravlja razgovore s člani, svetuje in nudi pomoč članom v posameznih zadevah in vodi register članov, vodi in organizira posamezne dogodke, vodi blagajno ter finančno-materialno poslovanje, vodi administrativno delo društva, skupaj s predsednikom pripravlja gradivo za sejo občnega zbora in izvršnega odbora, skupaj s predsednikom koordinira delo sekcij in komisij, skupaj s predsednikom skrbi in je odgovoren za izvajanje programa društva, skupaj s predsednikom skrbi za pravilno vodenje blagajne ter finančno-materialno poslovanje, skupaj s predsednikom skrbi za pravilno in ažurno opravljeno administrativno delo društva, opravlja druge naloge, za katere tako določajo Pravila ali akti društva oziroma za katere ga pooblastita izvršni odbor in predsednik društva. Tajnik je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru. JAVNOST DELA DRUŠTVA 41. člen Delovanje in poslovanje društva je javno. Obveščanje članov društva in javnosti mora biti pravočasno, objektivno in razumljivo. 42. člen Vsi člani društva imajo pravico biti obveščeni o delu in poslovanju društva ter vseh njegovih organov. Člani društva se obveščajo tako, da so zapisniki sej vseh organov dostopni na vpogled vsem članom društva na sedežu društva, razen zapisnikov sej disciplinske komisije, v katere ima do občnega zbora vpogled le izvršni odbor. Člani društva lahko zahtevajo v ustni ali pisni obliki informacije od organov društva o zadevah, ki jih zanimajo, odgovor pa morajo prejeti v roku 15 dni od predložene zahteve. 43. člen Širšo javnost se obvešča o delu društva tako, da so seje organov društva javne, razen seje disciplinske komisije. 44. člen Za obveščanje članov društva in javnosti je odgovoren predsednik društva, ki je hkrati pooblaščen za posredovanje informacij v zvezi z delom društva. V teh Pravilih je za nazive, kot sta predsednik in tajnik, navedena samo moška slovnična oblika, ki pa se smiselno uporablja in velja za oba spola. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE 45. člen Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje, izvajanje programov in naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje: iz članarine, iz naslova materialnih pravic in lastne dejavnosti, z darili in volili, s prispevki donatorjev in sponzorjev, iz proračunskih in drugih javnih sredstev, iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, iz sredstev drugih fundacij, skladov in ustanov, iz drugih virov. Društvo lahko sredstva, ki jih pridobi od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, namenja tudi za sofinanciranje posebnih socialnih programov in naložb v osnovna sredstva invalidskim podjetjem, ustanovam ali zavodom, ki jih je društvo samo ustanovilo in katerih 100-odstotni lastnik je, če mu je Fundacija odobrila sredstva v ta namen. 46. člen Premoženje društva predstavlja vse nepremično in premično premoženje, ki je po standardih za društva vpisano kot premoženje društva, oziroma je vpisano v zemljiški knjigi pristojnega sodišča, ter denarna in druga sredstva, ki jih je društvo pridobilo na način iz prvega odstavka člena teh Pravil oziroma z opravljanjem dejavnosti. S premoženjem in finančnimi sredstvi upravlja izvršni odbor v skladu s finančnim načrtom in programom dela društva. 47. člen Skladno s predpisi lahko društvo izvaja pridobitne dejavnosti, ki so povezane z nameni in nalogami društva. Društvo lahko neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti s svojimi sredstvi poveri drugim osebam na podlagi najemne ali podobne pogodbe. Društvo vse presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti namenja za uresničevanje namena in ciljev društva v skladu s temi Pravili. 48. člen Društvo sestavlja in vodi svojo finančno dokumentacijo in izkazuje podatke v skladu z določbami Zakona o društvih in Zakona o invalidskih organizacijah ter v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, kar uredi v posebnem pravilniku. Društvo ima pravilnik o finančno-materialnem poslovanju, ki ga je sprejel izvršni odbor. 49. člen Finančno poslovanje društva poteka preko transakcijskega računa. Društvo začasne presežne prilive sredstev, ki jih še ne more porabiti za uresničevanje programa društva, nalaga pri banki, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje. Odredbodajalci in podpisniki finančnih nalogov so predsednik, tajnik in član društva, ki ga pooblasti izvršni odbor društva. Odredbodajalci in podpisniki so dolžni poslovati v skladu z načelom vestnosti in poštenja. 50. člen Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v društvu se urejajo v posebnem pravilniku. PRENEHANJE DRUŠTVA 51. člen Društvo lahko preneha na podlagi sklepa občnega zbora o prenehanju in na podlagi zakona. V sklepu o prenehanju je treba določiti ime po dejavnosti sorodnega društva, na katero se po poravnavi vseh obveznosti upnikom in morebitnemu vračilu namenskih sredstev prenese vse premoženje društva. O sklepu o prenehanju društva mora predsednik društva najpozneje v 30 dneh po sprejemu obvestiti pristojni organ, ki vodi register društev. Lastnina društva, ki je bila pridobljena v času, ko je imelo društvo status invalidske organizacije, ob njegovem prenehanju preide v deležu, ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, v last te fundacije. 52. člen Na podlagi zakona društvo preneha, če dejansko preneha delovati. Šteje se, da društvo preneha delovati, če se število članov zmanjša pod 3. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 53. člen Ta Pravila začnejo veljati z dnem sprejetja na občnem zboru društva. Vsi akti društva morajo biti usklajeni s temi Pravili najkasneje v roku enega leta od sprejema teh Pravil. 54. člen Razlago določb teh Pravil daje občni zbor. V obdobju med dvema sejama občnega zbora pa daje razlago izvršni odbor, ki jo nato predloži v potrditev občnemu zboru na prvi naslednji seji. 55. člen Z dnem uveljavitve teh Pravil prenehajo veljati Pravila Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva slepih in slabovidnih »Karel Jeraj« z dne 18.12.2023. Ljubljana, 19.3.2024 MIHA JAKOPIN l.r. Predsednik društva Datoteko v PDF obliki pa si lahko tudi prenesete in ogledate brez internetne povezave: pravila-drustva-kpsrd-karel-jerajPrenos
