Ljubljana,

V okviru dogodkov ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti v Mestni občini Ljubljana smo se člani KPŠRD »KAREL JERAJ« v četrtek, 17. septembra udeležili brezplačnega vodenja. Vodnica Sofija iz Kluba turističnih vodnikov nas je pod pokroviteljstvom MOL-a popeljala po ljubljanski čebelji poti ter nam predstavila utrinke urbanega čebelarjenja.

Začeli smo s predstavitvijo čebeljega domovanja na strehi Cankarjevega doma ter nadaljevali pot do Narodnega muzeja, kjer smo spoznali zgodbo čebelice, upodobljene nad enim od vhodov. Na Slovenski cesti, ki je zadnja leta preurejena za trajnostne oblike mobilnosti, smo si ogledali drevored medovitih malih jesenov. Pot nas je potem vodila proti Tromostovju, a še prej se nam je korak ustavil na Čopovi ulici pred Mestno hranilnico ljubljansko, kjer varčnost Slovencev ter zanesljivo hrambo njihovih prihrankov simbolizira originalni čebelji panj iz leta 1889. Med postankom na Tromostovju, nedaleč od Filipovega dvorca, nam je vodnica opisala zgodbo ljubljanskega trgovca Toneta Verbiča, ki je že pred več desetletji uspešno čebelaril v mestnem središču. Še posebej sladek pa je bil postanek na ljubljanski tržnici, kjer smo pri čebelarju Romanu Koželju lahko med tudi poskusili. Predzadnja točka sprehoda je bila Medarska ulica, kratka ulica v bližini ljubljanske stolnice, na kateri so čebelarji včasih prodajali svoj pridelek. Zaključek čebelje poti je bil pred ljubljansko stolnico sv. Nikolaja. Slovenske cerkve in čebelarji so bili v preteklosti namreč povezani z votivi, to je izdelki iz voska, ki so jih ljudje v zahvalo ali v zaobljubo polagali na oltarje.

Po zaključku uradnega dela vodenja je sledilo še povabilo na kavico v staro ljubljansko gostilno Pri kolovratu. Udeleženci sprehoda po čebelji poti smo zares uživali in se zahvaljujemo tako pokrovitelju Mestni občini Ljubljana kot izvedencu pohoda Klubu turističnih vodnikov.

Zapisala: Slavica Bukovec Zupanič

Nekaj utrinkov pa si oglejte v fotogaleriji:


Datum:

S pomočjo prostovoljcev in planinskega društva Ajdovščina smo dosegli dva vrhova – Mali golak 1495 metrov in Čaven 1242 metrov nadmorske višine in dodali dva žiga v svoje planinske knjižice.

Slike s pohoda si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji:


Tu objavljamo besede, ki jih je zapisala naša članica Sabina Dermota po začetku Slovenske planinske poti na Pohorju:

Slovenska planinska pot predstavlja 617 kilometrov urejenih planinski poti, ki med seboj povezujejo najzanimivejše vrhove in najpomembnejše planinske koče od Mariborskega Pohorja do Ankarana. Ta prečudovit naravni svet je v preteklosti ljudem nudil predvsem zavetje in dodaten vir preživetja. Danes, v sodobnem načinu življenja pa se ljudje radi vračamo v naravo, kjer tam najdemo duševni mir in novo življenjsko energijo. To in dejstvo, da so že naši predhodniki – slepi in slabovidni člani Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva »KAREL JERAJ«, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja osvajali to pot, nas je, slepe in slabovidne vzpodbudilo, da se skupaj odpravimo po tej poti in skupaj osvojimo častni znak PZS. Zelo dobro se zavedamo, da tega ne moremo početi sami. Za tovrstno aktivnost potrebujemo spremljevalce, somišljenike, ljudi dobre volje in podobnih misli, ki bi želeli z nami preživeti del svojega prostega časa, nam približati  prelepe podobe pokrajine, nam opisati slike narave in z nami deliti prijetna doživetja… Zato smo se povezali s Planinsko zvezo Slovenije, oziroma z njenim odborom Planinstvo za invalide/OPP ter sklenili skupaj osvojiti zadani cilj.

Kaj pomeni podpis sodelovanja za slepe in slabovidne pohodnike?

Presenečeni smo in nad vse veseli, da je naša velika želja po dosegu cilja osvojiti SPP in se hkrati lepo imeti v objemu gora s prijatelji, našla toliko razumevanja in posluha pri tolikšnemu številu ljudi, ki kakor pravi naš veliki pesnik France Prešeren »smo zato se zbratli, ker v srcu dobro mislimo«.

S podpisom takšnega sporazuma se je ponovno pokazalo, kako lahko invalidnost povezuje in združuje in ne ločuje. Veseli smo tako široke podpore vseh podpisnic in vsakega posameznika, ki bo z nami prehodil del poti in tako podaril del sebe in svojega časa v skupni projekt. Zagotavljamo vsem, da nikomur ne bo žal, saj je dajanje in sprejemanje vedno obojestransko.

Za uradni pričetek akcije smo izbrali 8. februar, kjer smo v Mariborski koči na Pohorju odtisnili prvi žig v naše pohodne knjižice. Ker je prav, da kulturni praznik in pričetek naše akcije svečano otvorimo, smo udeleženci pripravili kulturni program, ki ga je povezovala Urška Vučak Markež, svoje aforizme o slepoti je v brajici prebral Valter Čučkovič….

Ob tej priložnosti so Planinska zveza Slovenije, Slovenska karitas, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveza tabornikov Slovenije podpisali sporazum o sodelovanju njihovih prostovoljcev pri izvedbi inkluzijskih pohodov, skupina petintridesetih  slepih in slabovidnih planincev ter njihovih spremljevalcev in kolegov iz hrvaške, pa je za tem v njihovi družbi prehodila še pot do Ruške koče.

Na tak poseben, svečan in dan z noto kulture se nas je zbralo 150 iz Slovenije in Hrvaške.

Slike s pohoda si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji: