Mirna gora 29. 05. 2021<\/p>\n\n\n\n
Mirna gora je s svojimi 1048 m najvi\u0161ji vrh Bele krajine. Doma\u010dinka nam je razlo\u017eila, da o tem, kako je dobila svoje ime, obstaja ve\u010d mitov. V vseh ima glavno vlogo zmaj, ki je \u017eivel na gori nad vasjo. Po enem izmed najbolj krvavih mitov se je zmaj hranil z mladimi dekleti iz vasi tako dolgo, dokler jih ni zmanjkalo. Od tu naprej obstaja ve\u010d ina\u010dic, kako so se ga re\u0161ili. Eni pravijo, da so ga ubili, drugi, da je od\u0161el in tako naprej, odvisno od pripovedovalca. Miti so zelo razli\u010dni, a v vseh je vodilo, da je gora dobila ime Mirna gora potem, ko je iz nje izginil stra\u0161ni zmaj in so ljudje za\u017eiveli v miru. Prvi\u010d sem obiskala to goro na ogledni turi z Jur\u010dkom in Silvom. Takrat je bil lep dan. Pot je bila suha. Kljub temu, da smo prehodili kak\u0161en kilometer preve\u010d, ker smo zgre\u0161ili markacijo, se je meni osebno zdela bistveno la\u017eja. Fantoma sem zaupala, zato sem svoje ob\u010dutenje in ostanek vida posvetila razmeram pod stopali, vonjavam, ki so se me\u0161ale med seboj, od znanih do meni neznanih vonjev. Skoraj celo pot so se ogla\u0161ale kukavice. Utrnila se mi je misel, da se imenujejo kukavice, ker kukajo, kdo hodi po njihovem domu in potem poro\u010dajo naprej. Ogla\u0161ali so se tudi drugi pti\u010di. Drugih \u017eivali nismo sli\u0161ali, le nekaj veveric se ni skrilo. Veselo so skakljale po odpadlem listju, ki je prijetno \u0161elestelo pod njihovimi ta\u010dkami in na\u0161imi nogami. Me\u0161ali so se ob\u010dutki jeseni in prebujene narave. Ogromna rasti\u0161\u010da \u010dema\u017ea so med nami vzpodbudila debato o tem, \u010de \u010dema\u017e di\u0161i ali smrdi. Ljudje nimamo enotnega mnenja niti glede vonja, ne pa da bi ga imeli glede drugih pogledov na svet. Gozd me je tako prevzel, da me ni bilo \u010disto ni\u010d strah, da smo sami trije globoko v Ko\u010devskem rogu. Vrsta gozda je zelo pestra, saj rastje dreves prehaja iz iglastega v me\u0161anega, listnatega in obratno. \u0160e med pisanjem me je ponesel spomin na moje ob\u010dutenje nepregledne zakladnice gozda in utripa \u017eivljenja v njem, tako, da sem pozabila opisati spust iz Mirne gore. Na ogledni turi smo se na vrh pripeljali z avtom. Po ogledu okolice doma in razglednega stolpa je sledil kar precej strm spust posut s skalami in prepleten s koreninami, za poku\u0161ino gora je pa kar nekaj nizkih stop, ki se pojavijo kar naenkrat nenapovedane. Zaradi njih sem svetovala na pohodu tudi slabovidnim, da te korake premagajo skupaj s spremljevalcem, saj je varnost pohodnikov na prvem mestu.<\/p>\n\n\n\n
Te\u017eko pri\u010dakovani dan je napo\u010dil. Bila sem zaskrbljena, saj je pred tem veliko de\u017eevalo in so me skrbela razmo\u010dena tla, ki lahko bistveno ote\u017eijo na\u0161e gibanje. Z avtobusom smo se pripeljali do vasi Planina pod Mirno goro, kjer so nas pri\u010dakali na\u0161i podporniki in udele\u017eenci pohoda zelo razli\u010dnih kategorij hendikepa. Pohodi nas povezujejo med seboj in skrbijo tudi za na\u0161o integracijo med polno\u010dutne, njim pa omogo\u010dijo vsaj be\u017een vpogled v na\u0161 svet v okoli\u0161\u010dinah, ki niso na\u0161 vsakdan. Nemalokrat so bolj kot mi sami zaskrbljeni, kako bomo dosegli cilj. Vaja dela mojstra, oni pa na njihovo sre\u010do te vaje niso izkusili, v \u010dloveku pa \u017eelja ne umre s prikraj\u0161anostjo na telesnem nivoju. K sre\u010di nam je marsikdo pripravljen nadomestiti manjko, ki pesti posameznika pri popolnoma samostojni poti do cilja, ki smo si ga zastavili. Hvala vsem v imenu nas vseh. Zaradi njih so na\u0161a \u017eivljenja bolj pestra in polnej\u0161a.<\/p>\n\n\n\n
Skratka, zbranih nas je bilo okoli dvesto udele\u017eencev. Bilo je tudi kar nekaj novinarjev. Tokrat je bil glavni cilj spraviti na vrh udele\u017eence akcije Gibalno ovirani gore osvajajo. \u017de pri njih je velika razli\u010dnost vzrokov za stanja v katerih so se zna\u0161li, a cilj je bil isti in to je, premagati pot na goro. Razli\u010dnost vozi\u010dkov je zahtevala razli\u010dni pristop in razli\u010dno koli\u010dino pomo\u010di. Vrvi in pasovi so se namestili in povorka je krenila svojemu cilju naproti. Zame je to bila tudi nova preizku\u0161nja, saj sem prvi\u010d hodila s spremljevalko Ireno, ki sem jo spoznala na startu. V hrib smo hodili po cesti, ki je bila primerna za vozi\u010dke. Na tej poti sva z Ireno uspeli dore\u010di kak\u0161no obliko pomo\u010di potrebujem. Sproti sva se dogovarjali o mojih potrebah. Najini koraki so bili kar dobro usklajeni. Po dobrih treh kilometrih smo prispeli na vrh Mirne gore. Na vrhu je bil kratki program. Predstavili smo posamezne akcije. Svoje akcije smo zdru\u017eili inPlaninci Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO), Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti (SSP po SPP), Nevrorazli\u010dni AMA (avtizem, motnja v du\u0161evnem razvoju, ADHD) in Gluhi stre\u017eejo v planinskih ko\u010dah (GSPK). Za la\u017ejo odlo\u010ditev kam v hribe, ko se bomo samostojno odpravili, je v pripravi Spletna aplikacija inPlaninec, ki je v fazi zbiranja sredstev. Posamezne akcije smo na kratko predstavili na prireditvi in se zahvalili vsem, ki nam pomagajo pri izvedbi pohodov v kakr\u0161nikoli obliki. Tokrat je bila glavna organizatorica akcija GOGO skupaj s Planinsko zvezo Slovenije, Odborom planinstvo za invalide\/OPP. Dobra novica je bila tudi to, da so gluhi uspeli vpisati slovenski znakovni jezik v Ustavo Republike Slovenije. Pohod so popestrili tudi otroci iz razli\u010dnih organizacij. Po programu in kosilu, ki so ga postregli gluhi, se je velika ve\u010dina pohodnikov podala po isti poti v dolino, slepe in slabovidne je pa \u010dakal nov izziv. \u010cakal nas je sedemsto metrov globok strm spust. V uvodu sem ga \u017ee opisala. Tokrat je \u0161lo precej te\u017eje, saj so bila tla razmo\u010dena in spolzka. Nam, ki smo hodili prvi\u010d s spremljevalcem, ki ga nismo bili vajeni, je v za\u010detku spusta predstavljalo izziv tudi dejstvo, kako se bomo ujeli med seboj v te\u017ejih okoli\u0161\u010dinah. Irena se je izkazala kot dobra opisovalka poti in korakov, ki jih je bilo potrebno narediti za uspe\u0161en spust. Nadaljnja pot je potekala po gozdni poti in po nekaj ve\u010d kot kilometru smo pri\u0161li na makadamsko cesto, ki nas je spremljala do Ga\u010d. Potem nas je planinska pot popeljala po strmini med \u010dema\u017eem. Po oceni se je ta rastlina nahajala na povr\u0161ini dveh hektarjev. Po pribli\u017eno petih kilometrih smo pri\u0161li do asfaltne ceste, ki je vodila skozi Komarno vas. Po asfaltu nas je pri\u010dakala \u0161iroka makadamska cesta, po kateri smo hodili pribli\u017eno nekaj manj kot dva kilometra. Nato smo desno zavili na gozdno pot. Ta del poti je zelo raznolika podlaga, od spolzkega listja do blata, kamenja do vej nametanih \u010dez pot. Potrebna je bila velika koncentracija, da nismo pristali na zadnji plati. Ker so poti po Ko\u010devskem rogu zelo razvejane, smo hodili bolj skupaj, da nebi kdo za\u0161el. Ve\u010d kot osemdeset procentov poti ni telefonskega signala in razpoznavnih to\u010dk tako, da je disciplina pri hoji bila res dobrodo\u0161la. Kak\u0161no uro pred ciljem je za\u010delo kar precej de\u017eevati. Kar mokri smo pri\u0161li do ceste, kjer nas je \u010dakal avtobus. Same Baze 20 zaradi de\u017eja nismo obiskali. Na avtobusu smo se preoblekli in se odpeljali proti domu zadovoljni, saj smo dosegli cilj, kljub vremenskim te\u017eavam na poti.<\/p>\n\n\n\n
Ana Ora\u017eem<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mirna gora 29. 05. 2021 Mirna gora je s svojimi 1048 m najvi\u0161ji vrh Bele krajine. Doma\u010dinka nam je razlo\u017eila, da o tem, kako je dobila svoje ime, obstaja ve\u010d mitov. V vseh ima glavno vlogo zmaj, ki je \u017eivel na gori nad vasjo. Po enem izmed najbolj krvavih mitov se je zmaj hranil z… Read More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-2194","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2194","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2194"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2194\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2195,"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2194\/revisions\/2195"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2194"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2194"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kpsrd.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2194"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}