Vabilo na Slovensko planinsko pot Slepi in slabovidni na slovenski planinski poti Že naši starejši slepi in slabovidni predhodniki, so se zavedali kako pomembno je gibanje v naravi za ohranjanje zdravja. Odpravili so se v gore z namenom, da dokažejo sebi in družbi, da ni nujno, da te slepota in slabovidnost prikujejo v dom. Tudi mi po svoje spoznavamo naravo, če pa s tem navežemo še stike z ljudmi, ki s senzoriko nimajo tovrstnih težav, je zadetek v polno. Ti nas spremljajo, opišejo kaj vidijo in nam tudi v praksi pokažejo npr. opis rože in če je mogoče tudi poskrbijo, da lahko otipamo kako nenavadno skalo, drevo… Ponekod nas bodo postregli gluhi in naglušni. Se pravi, izzivov je več kot dovolj. V počastitev poguma naših predhodnikov in skrbi za svoje fizično zdravje in psihično zadovoljstvo se bomo tudi mi po toliko letih odpravili na pot spoznavanja naših gora in novih ljudi. V prihajajočem letu bo namreč minilo 58 let od prvega organiziranega pohoda slepih na Triglav. Ta uspeh je slepe pohodnike tako navdušil, da so se odločili prehoditi vso Slovenijo in osvojiti Slovensko planinsko transverzalo. Podporo in pomoč so našli pri Slovenski planinski matici in v okviru KPŠRD “KAREL JERAJ” zadano nalogo uspešno zaključili leta 1973. Na pobudo nekaterih naših članov in v počastitev tako pomembnega jubileja smo se odločili, da bi se ponovno odpravili na to pot. Zato vas skupaj z Odborom Planinstvo za invalide/OPP, ki deluje v sklopu Planinske zveze Slovenije vabimo, da se nam pridružite. Slovenska planinska pot se prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča v Ankaranu. Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska Planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot – SPP. Začetek projekta za slepe in slabovidne planince načrtujemo 8. februarja 2020 s pohodom na mariborsko Pohorje. Celoten projekt pa je zasnovan tako, da bi po posameznih etapah (približno 15 na leto), projekt zaključili leta 2022 v Ankaranu. Pri Planinski zvezi Slovenije so nam pripravljeni pomagati s spremljevalci in vodniki. Prav tako s posebno planinsko opremo, (čelade, plezalni pasovi, vrvi za varovanje in podobno). Osnovno pohodniško opremo: primerna obutev, oblačila, nahrbtnik in podobno, pa mora imeti vsak sam. V primeru, da se boste odločili pridružiti temu projektu je nujno potrebno, da ste član enega od planinskih društev, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije. Članstvo v planinskem društvu namreč zagotavlja nezgodno zavarovanje na planinskih poteh in nižje stroške spanja v planinskih kočah. Poskrbeli bomo tudi za skupne prevoze, izposojo posebne planinske opreme in podobno. Skušali bomo pridobiti čim več denarnih sredstev, da bomo tako omogočili pohode čim večjemu številu pohodnikov. Seveda pa se moramo vsi zavedati, da bomo prispevali del stroškov z lastnih žepov. Če ste ljubitelji narave, hoje po hribih in imate vsaj malo kondicije. Če si želite medsebojnega druženja, spoznavanja novih krajev in ljudi in bi to radi počeli skupaj z nami, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Prijave sprejemamo na našem e–naslovu info@kpsrd.si, do vključno srede, 8. januarja 2020. Ob prijavi navedite ime in priimek slepega ali slabovidnega planinca, njegovo telefonsko številko in e–naslov, kamor se lahko sporočijo morebitne podrobnosti projekta ter ime in priimek spremljevalca, če ga imate. V kolikor ga nimate in bi ga potrebovali, nam to tudi sporočite v prijavi. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 041 816 436 (Ana Oražem) in na info@kpsrd.si. Planinski pozdrav.
Počastitev 60 letnice našega prijatelja Romana Končarja V torek, 10. decembra 2019 smo v dvorani Centra IRIS, Langusova 8, v Ljubljani organizirali in izvedli Kulturno srečanje KPŠRD “KAREL JERAJ” v okviru praznovanja 100 let organizirane skrbi za slepe in slabovidne. Po dveh recitiranih pesmi Romana Končarja, katerih je tudi avtor, je voditeljica Alenka Tetičkovič oznanila, da to pravzaprav ni prireditev ob 100 letnici Organiziranosti slepih in slabovidnih na slovenskem, ampak počastitev 60 letnice našega prijatelja Romana Končarja. Scenarij prireditve je napisala dr. Aksinja Kermauner. Nastopili so: Duo Simi – Simona in Miha Jakopin, del ansambla Vesolje – Janez Mlačnik, Franc Mlačnik in pridruženi član Edvard Vodovnik, Irena Temlin in Glasbena skupina Centra IRIS (z Orffovimi inštrumenti in kot otroški zbor) pod mentorstvom Neve Láščak. Kot gostje pa so nastopili igralca Jernej in Tone Kuntner ter Godalni kvartet iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga sestavljajo: prva violina – Timotej Willewaldt, druga violina – Ana Močnik, viola – Patricija Malovrh–Mlačnik in violončelo – Lora. Donatorja prireditve sta bila: OPN d.o.o. in Center IRIS. Ob koncu prireditve je bila tudi pogostitev za nastopajoče in goste. ki je potekala na Jamovi 5, v Ljubljani. Hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri organizaciji tega dogodka. Prireditev si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji:
Ekskurzija v Slovenj Gradec Več utrinkov iz naše ekskurzije si lahko ogledate v fotogaleriji Ekskurzija v Slovenj Gradec.
Ekskurzija na Notranjsko V soboto, 17. novembra 2018 smo se odpravili na ekskurzijo na Notranjsko. Najprej smo se odpeljali v Volčje, kjer se nahaja Bloško jezero. Tam se nahajajo lesene skulpture in glamping. Nato smo se odpeljali v Novo vas, ker smo obiskali Muzej Bloški smučar. Ogled je bil prilagojen slepim in slabovidnim. Najprej smo se sprehodili po muzeju, kjer nam je gospod v tamkajšnjem nareču predstavil bloško smučanje in samo bloško planoto. Nato smo si ogledali tudi dokumentarni film, kjer smo izvedeli marsikaj novega o Blokah in zgodovini bloškega smučanja. Na koncu pa smo se odpeljali proti Velikim Blokam in naše srečanje zaključili s kosilom v Gostilni Miklavčič, ki smo ga popestrili z glasbo in plesom, za kar je poskrbel duo SIMI. Nekaj utrinkov iz ekskurzije si lahko ogledate v fotogaleriji Iz ekskurzije na Bloke.
Oddaja Nedeljska reportaža Noč je čas, ko je sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Rečemo, da je takrat tema. Toda tema se je usedla v človekovo zavest tudi kot stanje duha. Postala je simbol posebnega stanja ali razpoloženja, celo začasnega ali trajnega brezupa. Ko se človeku zdi, da se mu dogajajo samo slabe stvari, ko se nič ne zgodi, kot bi si želel, ko se trudi, da bi storil nekaj, zgodi se pa nekaj povsem drugega, ko ima občutek, da na vse slabo, kar se mu dogaja nima nobenega vpliva, nobene moči, da bi tok slabega ustavil, takrat reče, da je padel v temo. Takrat ima občutek, da je v popolni temi in išče, kje bi našel vsaj kanček svetlobe, ki bi mu pomagal najti pot na takšno količino svetlega, da bi prekril vso temo. Tukaj tudi svetloba nastopa simbolno. Kitajski pregovor pravi, da je bolje prižgati svečo, kot tarnati nad temo. V simbolnem pomenu je to nasvet za pot iz teme. V takšnih temačnih okoliščinah se je znašla tudi Saška Strnad, avtorica dveh pesniških zbirk Beneške čipke in Čarne, sicer pa predana kulturi in umetnosti. Dela v Šentjakobskem gledališču, slika, piše scenarije in režira odrske postavitve, poleg tega pa pripravlja in vodi kulturne delavnice za mlade. Rada prenaša svoja umetniška snovanja in ljubezen do umetnosti na druge. Zanjo velja, da ne zna reči ne. In prav to jo je pripeljalo v temo o kateri smo govorili na začetku. Pot vanjo je trajala dolgo, najbrž je za zadnje korake poskrbela sinova bolezen. Toda Saška ni obupala, v skladu s kitajsko modrostjo, si je sama naredila prvo svečo in jo prižgala. Nastaja le pesniška zbirka, ki je na začetku imela naslov Črne, mišljeno kot črne pesmi, toda s tem, ko jih je spravljala iz sebe, so spreminjale barvo, vse do »bele, bele« in zato so postale Čarne, nekaj jih je začaralo, da so spremenile barvo. Čarovnija je bila tudi to, da je prišla v stik s članicami in člani društva slepih in slabovidnih Karel Jeraj iz Ljubljane in rodila se je ideja, da bi prav oni predstavili njene pesmi. Celoten recital naj bi potekal v temi. Na predstavitvi v kletnih prostorih gradu v Žužemberku je bil tudi Jurij Popov in posnel Nedeljsko reportažo, ki govori o tem, kako sta se dve temi združili, se med seboj pomešali in prižgali že drugo svečo iz kitajskega pregovora. Oddaji lahko prisluhnite na povezavi: Nedeljska reportaža – Pesmi iz teme
Vabilo k sodelovanju pri projektu »POLIGON ZA VARNE PADCE« Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih »KAREL JERAJ« na povabilo Inštituta Komunikum srčno vabi slepe in slabovidne k sodelovanju pri projektu »Poligon za varne padce« v okviru katerega bomo souporabljali in soupravljali javno zeleno površino LivadaLAB. Pridružite se pri ureditvi in uporabi prve zelene javne površine, prirejene za slepe in slabovidne. Skupaj s polnočutečo populacijo bomo pripravili prvo zeleno urbano površino, urejeno za samostojno uporabo slepih in slabovidnih. Pridružite se pri soustvarjanju. Ob tem aktivno preživljajte svoj prosti čas ob vrtnarjenju, ob skupnih športnih igrah… Lokacija (blizu hiše Dolgi breg 56) je dostopna z avtobusom Mestnega potniškega prometa številka 9 (postajališče Opekarska). Pri gostilni Livada se čez cesto odpravite po ulici Dolgi breg (5 minut hoje) in že prispete na Livado. V kolikor potrebujete pomoč za prihod od postajališča do lokacije (Livada) le-to sporočite ob prijavi. Predvideni termini srečanj so ob četrtkih od 17. ure dalje. Nujna oprema v poletnem času: voda, pokrivalo, zaščitno sredstvo proti klopom. Vsem zainteresiranim, ne glede na starost in socialni status so aktivnosti programa brezplačne. Prijave sprejemamo na telefonski številki: 051 280 110. Na navedeni telefonski številki dobite tudi ostale dodatne informacije. Udeležba na lastno odgovornost. Prisrčno vabljeni!
Ekskurzija po poti Reke ljubezni (12.5.2018) Odpravili smo se v kraj Krka, kjer smo se pod vodstvom lokalnega vodiča podali na pot po poti reke ljubezni, po lokacijah kjer snemajo prizore priljubljene nadaljevanke Reka ljubezni. Obiskali smo tudi Krško jamo in izvir Krke. Ustavili smo se v Slakovi domačiji "to so Slakovi iz nadaljevanke", kjer smo bili postreženi z domačim šmornom in kozarčkom žganja. Ob zvoku harmonike pa smo tudi zapeli. Po kosilu smo obiskali ekološko kmetijo Bregar, kjer nas je najprej pozdravil in predstavil kmetijo naš član Matija. Tu so nas prijazno sprejeli in nas tudi postregli, mi pa smo lahko kupili njihove proizvode. Nato smo se še odpravili v Veliki Kal, kjer nam je Dejan Kastelic predstavil svoje ustvarjanje, izdelovanje lesenih skulptur z motorno žago. Res je pravi umetnik! Vrnili smo se v večernih urah, polni lepih vtisov in z novimi informacijami. V nadaljevanju oziroma fotogaleriji si lahko ogledate nekaj utrinkov iz ekskurzije:
Društveno družabno popoldne 9. aprila je na društvu potekalo društveno družabno popoldne. Tokrat sta bila naša gosta gospod Jože Vidic, znan slovenski kinolog in dolgoletni član komisije za dodeljevanje psov vodičev slepih pri ZZZS in vaditelj psov vodičev gospod Marko Bručan, ki je tudi podpredsednik mednarodne zveze reševalnih psov. Pogovarjali smo se o sobivanju človeka in psa, o življenju in delu s psom vodičem, o pogojih za pridobitev psa vodiča in seveda o dolžnostih, ki jih ima slepi do svojega psa vodiča. Prisotni so bili tudi nekateri uporabniki psov vodičev z svojimi štirinožci. Tako so lahko priložnost za preizkus hoje s psom dobili tudi nekateri drugi slepi in slabovidni. Fotogalerija z dogodka:
Društveno družabno popoldne V ponedeljek 19. marca 2018 nas je v okviru družabnega popoldneva obiskal radijski športni novinar g. Franci Pavšer, ki nam je pripovedoval o delu novinarja, o minulih zimskih olimpijskih igrah in odgovarjal na naša vprašanja. Na koncu pa smo mu tudi mi pokazali šah za slepe in kako igramo pikado in showdown. Nekaj utrinkov pa si lahko ogledate v fotogaleriji.
Odšli smo na ekskurzijo v Bosno Naših 7 članov in 2 spremljevalca so se odločili, da grejo na ekskurzijo v Bosno in tako sta spodnji članek zapisali Ana in Lidi: Ekskurzija v Bosno Odločitev je padla… GREMOOO V BOSNOOO!!! Krenili smo 13. 03. v zgodnjih jutranjih urah polni veselega pričakovanja. Naš prvi cilj so bile piramide. Potovanje je potekalo v zelo veselem in sproščenem vzdušju, tako da smo se kar naenkrat znašli pred vhodom v Visočke tunele. Najprej smo se pred vhodom sestali z vodičem, ki nas je s slikovito razlago popeljal skozi rove. Združil je zgodovino, duhovnost in zanstvena odkritja z vseh nivojev. V rovih smo bili približno eno uro in se iz njih vrnili polni vtisov in energije. Sledila je pot do hotela, kjer smo imeli rezervirano nastanitev, nato se je večina z tramvajem odpravila proti Baš Čaršiji. Najprej smo si jo ogledali, se sprehodili po dolgi poti, nato smo pa poiskali restavracijo, kjer smo degustirali zelooo dobre čevape in Sarajevsko pivo. Najboljše je bilo to, da vzdušje ni popustilo tudi ko smo se vrnili v hotel, kjer smo se vsi zbrali v baru na pijači in sproščenem klepetu, polni vtisov tega dne. Drugo jutro smo kombinirali šoping z izvirom – Vrelom reke Bosne. Kot v starih časi smo se s fijakerji podali po drevoredu do vhoda v park izvira. Sprehodili smo se po celem območju parka po mostičkih, ki vodijo čez brzice, ki tvorijo izvir in se na neki točki združijo v reko. Najbolj nas je šarmiral labod, ki je imel v bližini gnezdo. Najprej je »poziral« Simoni, se šopiril, raztezal krila, nato pa jezno pokazal Silvotu in Mihu, da ima tudi oster kljun in nas s tem opozoril, da je on tu gospodar. Tu smo si privoščili tudi jutranjo kavico in uživali na sončku in svežem zraku. Za ta čas je bilo prav toplo. Ker smo hoteli občutiti utrip tamkajšnje tržnice, smo se odpravili na Koševo, kjer smo nakupili nekaj stvari in uživali v »pazarenju«. Spet so bili za večino na vrsti nepogrešljivi čevapi. Poiskali smo restavracijo ob vodi, kjer so nas lepo sprejeli in postregli. Ob prihodu v restavracij nas je prvič temeljito poškropil tudi dež, čeprav je bil napovedan za oba dneva, a nas je do tedaj včasih ogrelo tudi sonce. Po pozni kočerji (kosilu-večerji) je sledila dolga pot domov, kjer nas je v valovih pospremil tudi dež. V zgodnjih jutranjih urah smo srečni in dobre volje prišli domov. Seveda pa gre največja zahvala »optimističnemu SMS triju« (Silvo, naš fantastični šofer, Milica in Sašo), ki so s svojo nesebično pomočjo pripomogli, da smo tako brezskrbno in sproščeno lahko preživeli ta dva čudovita dneva. Vsekakor gre velika zahvala tudi MDSS, da nam je omogočilo najem kombija za potovanje. Bilo je tako fantastično, da smo si zaželeli, da »vajo« še enkrat ponovimo, vendar tokrat nekam drugam. Udeleženci: Ana Oražem, Saraina Delfina, Ladka Hunjet, Simona in Miha Jakopin, Irena Temlin, Sašo Dreven, Milica Škedelj, In šofer Silvo Oražem Popotniški pozdrav vsem
