Kulturno‑prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih Karel Jeraj že 60 let sledi enakim ciljem ‑ organiziranju prilagojenih dejavnosti za ljudi z okvaro vida.

Avtor: Slavica Bukovec Zupanič
Lektoriranje: Albert Kolar

Tako med strokovnjaki kot pri laični javnosti je že dalj časa znano, da udejstvovanje na športnem ali kulturnem področju za posameznika pomeni dvig kakovosti življenjskega sloga ter ima precejšen vpliv na celotno biopsihosocialno delovanje človeka. Pri osebah z invalidnostjo je učinek še nekoliko večji, saj ima takšna aktivnost še dodatno težo na njihovo samopodobo in pripomore k hitrejšemu vključevanju teh oseb v družbo. In nemalo tega je v šestih desetletjih delovanja prispevalo tudi Kulturno‑prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih Karel Jeraj (KPŠRD). Slavnostna prireditev ob bisernem jubileju je izzvenela v pesmi in besedi njenih članov ter gostov 27. marca v Kulturnem centruŠpanski borci v Ljubljani.
Da je bila želja po druženju in udejstvovanju slepih in slabovidnih zelo močna že v letih po drugi svetovni vojni, nam je v pogovoru potrdil eden redkih še živečih ustanoviteljev zgoraj omenjenega društva, danes 85 letni Karol Ulaga. Takole se spominja časov pred 60 leti: »Na Pokrajinskem društvu slepih za Slovenijo je bilo takrat zelo živahno. Bilo nas je lepo število fantov in deklet, starih med 20 in 30 let, ki smo smučali, planinarili, šahirali, peli in se družili. Delovale so številne sekcije: šahovska, športna, planinska in kulturna. Treba je namreč vedeti, da je to društvo organiziralo tekmovanja in prireditve za slepe in slabovidne po celi Sloveniji. Ostala lokalna društva so se namreč ustanovila šele po ustanovitvi Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Tako množična dejavnost je bila za zaposlene na društvu prevelika obremenitev. Zato smo se člani odločili, da ustanovimo prav posebnodruštvo, ki bo skrbelo samo za ta področja delovanja. Že takoj smo ga poimenovali po profesorju Karlu Jeraju, ki je bil znan glasbenik v dunajskem orkestru in je bil po drugi svetovni vojni zaposlen v Zavodu za slepo mladino. Pa tudi sicer je s svojim delovanjem naredil velik preobrat v glasbenem poučevanju oseb z okvaro vida.« Kako pa deluje društvo danes, v katerih športih se lahko preizkusijo njegovi člani, katere aktivnosti pripravljajo za popestritev popoldnevov in kako je potekala slavnostna prireditev ob jubileju, sta v pogovoru za bralce Rikossa povedala Nataša Žganjer in Miha Jakopin, tajnica in predsednik KPŠRD‑ja.

Vprašanje: »Kulturno‑prosvetno in športno rekreativno društvo Karel Jeraj deluje v okviru Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana. Toda vaše delovanje ni samo lokalnega značaja. Torej, razčistimo najprej, kako je potemtakem z vašim statusom?«

Odgovor: »Naše društvo so slepi in slabovidni v Ljubljani ustanovili 26. marca 1957 in ga poimenovali po skladatelju, violinistu in učitelju glasbe slepih in slabovidnih, gospodu Karlu Jeraju. Prvi predsednik društva je bil profesor gospod Pavle Janežič. Ob ustanovitvi naj bi, po pripovedovanjih ustanoviteljev, društvo organiziralo šport in šah za slepe in slabovidne. Delovali so tudi na področju kulture. Dejaven je bil pevski zbor, ki je bil sprva sestavljen kot oktet, nato mešani ter na koncu moški pevski zbor. Po pripovedovanju ustanoviteljev bi naj društvo organiziralo tečaje smučanja, zimovanje in taborjenje na hrvaški obali. Leta 1962 so se slepi in slabovidni člani s spremljevalci prvič odpravili na Triglav in srečno osvojili vrh.
Društvo je od ustanovitve dalje delovalo na petih krajih, zato se je ob selitvah precej dokumentacije tudi izgubilo. Od leta 1974 deluje v prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana na Jamovi 5, v Ljubljani. Društvo je vseskozi sledilo razvoju športnih panog in aktivnosti, s katerimi se lahko ukvarjajo slepi in slabovidni. Pomembna prelomnica v našem delovanju je bilo leto 2006, ko smo prejeli status invalidske organizacije na področju Republike Slovenije. Kulturno‑prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih “Karel Jeraj” je invalidska organizacija, ki deluje na področju invalidskega varstva za slepe in slabovidne ter na drugih področjih v Republiki Sloveniji. Društvo je slepim in slabovidnim zaradi njihovih posebnih potreb v pomoč pri doseganju kakovosti življenja, zlasti pri organiziranju in spodbujanju slepih in slabovidnih za rekreativni in tekmovalni šport ter šah pod posebnimi pogoji, zanje organizira rekreacijo za ohranjanje zdravja, kulturne prireditve, potopisna in druga predavanja, tečaje, delavnice ter jim pomaga pri vključevanju v družbo ipd. Društvo se je leta 2012 vključilo v Nacionalni svetinvalidskih organizacij v Republiki Sloveniji. Že vrsto let smo včlanjeniv Šahovsko zvezo Slovenije. Prav tako sodelujemo tudi z drugimi invalidskimi organizacijami.«

Vprašanje: »Kako številčno je društvo danes in katera področja delovanja ima v svojem programu?

Odgovor: »60 let delovanja je dolgo obdobje in zato bi zares težko predstavili vse aktivnosti, ki so se odvijale v preteklosti. Trenutno je v društvo včlanjenih 135 članic in članov. Športne in rekreativne dejavnosti so: showdown (namiznitenis za slepe), stezno kegljanje, govoreči pikado, plavanje, planinstvo, pohodništvo, vrtno kegljanje… Naši člani so dejavni tudi na področju šaha, ki je ena redkih dejavnosti, s katero se lahko slepi in slabovidni enakovredno pomerijo z videčimi. Pri igri tekmovalci uporabljajo prilagojeni šah in govoreče šahovske ure. Organizirali smo tudi številne memoriale v šahu, prav tako so naši člani lahko obiskovali začetno in nadaljevalno šolo šaha. Šahisti že vrsto let sodelujejo na Ljubljanski šahovski ligi – 1. liga, in članski ligi Zahod – 2. liga.

Vsako drugo leto organiziramo mednarodni turnir v steznem kegljanju, ki smo ga poimenovali po našem prezgodaj umrlem članu Pavletu Ribiču, ki je bil odličen slabovidni športnik in zelo dejaven član našega društva. Uspešno smo tudi organizirali turnir za Pokal Ljubljane v showdownu, na katerem so sodelovali slepi in slabovidni iz vse Slovenije.

Na društvu deluje tudi Kulturna skupina “Optimisti”, ki ob različnih priložnostih pripravlja kulturni program. Predvsem pa si prizadeva širši javnosti predstaviti avtorska dela slepih in slabovidnih.

Z namenom izobraževanja članov organiziramo različne tečaje in delavnice, ki so seveda prilagojene za slepe in slabovidne. Na društvene družabne popoldneve, v okviru katerih potekajo potopisna in druga tematska predavanja, pa povabimo znane in zanimive osebnosti.«

Vprašanje: »Za vrhunski invalidski šport v Sloveniji je odgovorna Zveza za šport invalidov Slovenije ‑ Paraolimpijski komite (ZŠIS‑POK). Kakšno je vaše sodelovanje z omenjeno organizacijo?«

Odgovor: »Naše društvo ni vključeno v Zvezo za šport invalidov Slovenije, vendar z njimi odlično sodelujemo. Kot izvajalec ali podizvajalec občasno izvedemo kakšno državno prvenstvo invalidov, največkrat v šahu. V preteklosti je bilo takšnih tekmovanj več, predvsem na področju golbala (igre z zvenečo žogo). Toda trenutno je v Sloveniji samo ena golbal ekipa in še ta deluje v okviru ZŠIS‑POK. Slovenska golbal liga ne poteka več v taki obliki, kot je v preteklosti, saj primanjkuje igralcev. So pa slovenski golbalisti vključeni tudi v MEGL (Mednarodno evropsko golbal ligo).« Vprašanje: »Društveni prostori so namenjeni tudi druženju vaših članov. Glede na to, da postajamo čedalje bolj individualizirana družba, se to morda pozna tudi pri vas, ali je klasično druženje za ljudi z okvaro vida še vedno pomembno, kot v časih, ko so se društva ustanavljala prav v ta namen?«
Odgovor: »Ne, ne bi mogli reči, da se individualizacija družbe pozna tudi pri nas. Slepi in slabovidni se v naših prostorih lahko družijo, hkrati pa zadovoljujejo svoje posebne potrebe, ki temeljijo na isti vrsti invalidnosti. Že sama beseda »društvo« je kot nek izraz za druženje. Društvo je slepim in slabovidnim na razpolago vsaj dvakrat na teden, v popoldanskem času.

Naše aktivnosti so tudi zelo primerna oblika psihosocialne rehabilitacije ob izgubi vida. Aktivnosti se izvajajo po načelih uveljavljene prakse, ki izhaja iz ugotovljenih potreb slepe in slabovidne osebe.«

Vprašanje: »Znano je, da je financiranje društev postalo kar nekakšna nočna mora. Občutite to stanje tudi pri izvajanju vaših programov?«
Odgovor: »V društvu se trudimo, da bi slepim in slabovidnim omogočili čim več dejavnosti. Vendar je obseg teh precej manjši, kot so naše želje. Naše društvo se v glavnem financira od članarin, donacij, dotacij, sredstev Mestne občine Ljubljana ter Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.«

Vprašanje: »Slavnostna prireditev ob 60‑letnici vašega društva je bila kar zahteven projekt. Toda, zdaj ko je vse za vami, ste gotovo zadovoljni, da vam je svečanost v celoti uspela?«

Odgovor: »V društvu smo se odločili, da jubilej primerno obeležimo. Zato smo že na občnem zboru društva v marcu 2016 članice in člane povabili, da podajo svoje predloge. Nato smo na seji Izvršnega odbora v septembru določili člane organizacijskega odbora za pripravo prireditve. Priprave so potekale kar nekaj mesecev. Najprej je bilo treba poiskati primerno dvorano. Kot najprimernejšo in tudi dostopno za invalide smo ocenili dvorano v Centru kulture – Španski borci v ljubljanskih Mostah. Po nekaj manjših zapletih smo končno dobili odobren termin, in sicer za ponedeljek, 27. marec 2017.
K sodelovanju za pripravo prireditve smo povabili gospo dr. Aksinjo Kermauner, tiflopedagoginjo, in gospoda Romana Končarja, s katerima smo skupaj oblikovali seznam nastopajočih. Kermaunerjeva je napisala scenarij za prireditev z naslovom »Navzgor se širi rožmarin«, Končar pa se je pod njo podpisal kot režiser. Oba pa sta nam vseskozi pomagala pri organizaciji prireditve, za kar smo jima neizmerno hvaležni. Verjetno ste se že vprašali, od kod tak naslov prireditve? S takšnim je eno svojih pesmi naslovila Vida Jeraj, slovenska pesnica in žena Karla Jeraja. Na prireditvi so nastopili slepi in slabovidni ustvarjalci, kakor tudi posebni gostje. Med člani so to bili: Aleš Hadalin, Rok Janežič, Duo Simi – Simona in Miha Jakopin,Aleksander Novak, Benjamin Škrab, Mirjana Šernek ter članice naše kulturne skupine »Optimisti«: Ana Oražem, Lidi Klebučar in Irena Temlin. Kot gostje so bili na prireditvi citrarka Tanja Lončar in Prifarski muzikanti. Slavnostna govornika na prireditvi, ki je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, sta bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in predsednik našega društva Miha Jakopin. Prireditev sta povezovala Sonja Pungertnik in Roman Končar. Med njunimi dialogi pa so se na platnu predvajale projekcije o stereotipih, povezanih s slepimi in slabovidnimi. Gre za predstavitev brošure z naslovom »10 zmot in 10 resnic o slepih in slabovidnih«, ki jo je v lanskem letu skupaj z Združenjem prijateljev slepih Slovenije izdala dr. Aksinja Kermauner.

Po proslavi je bila manjša pogostitev, za katero so dobrote napekli dijaki Vzgojnoizobraževalnega zavoda Višnja Gora in naše članice, stregla pa je ekipa Druge violine z mentorji, za kar se jim najlepše zahvaljujemo!

Zahvaljujemo se tudi vodji kulturne skupine »Optimisti« Suzani Furjanič Gladek, Tjaši Temlin, ki je poskrbela za make‑up in frizure ter vsem nastopajočim in mnogim, ki so nam priskočili na pomoč. Prav tako smo zahvalo dolžni tudi številnim donatorjem, brez katerih omenjene prireditve sploh ne bi mogli izvesti.«

Vprašanje: »Pa ob koncu pogovora poglejmo še v prihodnost vašega društva. Kakšni so cilji in smernice v delovanju KPŠRD‑ja?«
Odgovor: »Za letošnje leto smo planirali kar nekaj akcij na državni ravni, kot sta dvodnevno tekmovanje za pokal Ljubljane v showdownu, šahovski turnir, na katerega bi povabili tudi šahiste iz Hrvaške. Preko celega leta smo nameravali članom nuditi vadbo na področju showdowna (namizni tenis za slepe), govorečem pikadu, plavanju, šahu, planinstvu in pohodništvu. Opažamo namreč, da šport slepih in slabovidnih v Sloveniji trenutno stagnira, zato se nam zdijo aktivnosti še toliko pomembnejše. A žal s strani FIHO letos nismo dobili nikakršnih finančnih sredstev, zato se zastavlja vprašanje, kako uresničiti načrtovano. Očitno je v interesu nekaterih, da poskušajo onemogočiti naše delovanje.

S pomočjo donacij in dotacij ter vloženega prostovoljnega dela bomo poskušali izvesti čim več načrtovanih akcij, prilagojenih za ljudi z okvaro vida. Tudi naši člani se bodo udeležili tekmovanj doma in v tujini, tu predvsem mislimo na udeležbo tekmovalcev v steznem kegljanju na mednarodnih turnirjih v Sarajevu in Beogradu. Ker je vse naše delovanje odvisno od finančnih sredstev, si seveda v prvi vrsti želimo, da se čim prej uredi sistemsko financiranje našega društva.«

Ob koncu prispevka bomo zgodbo o našem jubilantu zaokrožili z obiskom članov KPŠRD‑ja pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju. Spomnimo, da je bil Pahor pokrovitelj jubilejne slovesnosti ob 60 letnici društva. Ker se zaradi obveznosti ni mogel udeležiti prireditve, je iz predsednikovega kabineta prišlo povabilo za obisk. Ta se je zgodil 8. junija, ko je bil ob državnem prazniku; dnevu Primoža Trubarja v predsedniški palači »Dan odprtih vrat«.
Po krajšem kulturnem programu in predsednikovem pozdravnem nagovoru smo odšli na voden ogled predsedniške palače, ki se postavlja z bogato 120 letno zgodovino in razkošno opremljeno notranjostjo. Pri sprejemu v kabinetu predsednika republike se je Miha Jakopin, predsednik KPŠRD‑ja Pahorju zahvalil za pokroviteljstvo ter mu izročil skromno darilo; pesniško zbirko naše članice Jelke Vuk Novakovič in zgoščenko Dua SIMi (Simona in Miha Jakopin).
V pogovoru nam je Pahor predstavil tudi svoj odnos do športa in kulture. Obe dejavnosti, predvsem šport, po predsednikovih besedah zavzemata ves njegov prosti čas. Na naše vprašanje, kaj lahko kot predsednik države naredi za izboljšanje položaja invalidov v Sloveniji, pa je Pahor povedal, da predvsem zaradi lastne izkušnje drugačnosti v matični družini, toliko bolj razume težave oseb s posebnimi potrebami in si po svojih močeh prizadeva za izboljšanje položaja in večje vključevanje vseh slovenskih invalidov v družbo.

Pred odhodom je sledilo še spominsko fotografiranje in topel stisk rok. Iz uredništva Rikossa ob jubileju čestitamo članom Kulturno‑prosvetnega in športno rekreativnega društva Karel Jeraj ter privoščimo še veliko uspešnih akcij, da bi tako lahko tudi v bodoče sledili začrtanim ciljem!