Nad oblaki čaka sonce, da bi toplo posijalo. Potočki želja žuborijo skozi večere do jutra. Plazi se čas pričakovanj, ki gledam ga z vso ostrino. Mogoče hrani zame sanje prepolne prijetnih dogodkov. Povejte svetu, da je živeti lepo. Včasih so turobni dnevi, a za dežjem nebo se razvedri. Potujem z vlakom skozi mesta in se ustavljam na postajah. Doživljam dosti novega in iščem le vedre obraze. Povejte svetu, da je živeti lepo. Včasih je turoben dan, a ga nasmešek razverdi. Reka teče brez vrnitve in prav vsi hitimo z njo. Srečujemo se na poteh žalostni, prevečkrat sami. Ko sežemo si v roke, nasmehnite se mi v slovo. Prijatelji, povejte svetu, da vseeno živeti je lepo.