Nad oblaki čaka sonce,
da bi toplo posijalo.
Potočki želja žuborijo
skozi večere do jutra.

Plazi se čas pričakovanj,
ki gledam ga z vso ostrino.
Mogoče hrani zame sanje
prepolne prijetnih dogodkov.

Povejte svetu,
da je živeti lepo.
Včasih so turobni dnevi,
a za dežjem nebo se razvedri.

Potujem z vlakom skozi mesta
in se ustavljam na postajah.
Doživljam dosti novega
in iščem le vedre obraze.

Povejte svetu,
da je živeti lepo.
Včasih je turoben dan,
a ga nasmešek razverdi.

Reka teče brez vrnitve
in prav vsi hitimo z njo.
Srečujemo se na poteh
žalostni, prevečkrat sami.

Ko sežemo si v roke,
nasmehnite se mi v slovo.
Prijatelji, povejte svetu,
da vseeno živeti je lepo.