Luči svetle si hotel nam prižgati, očem nečutnim nove bi lepote uzreti rad nam omogočil bi, in knjig zakladnice bi dal nam brati. Srce se tvoje nihotelo vdati; uporno mislil si, kako vrednote besed nevezanih in poezij krasote roke tipaje mogle bi spoznati. A volje mož si bil neupogljive izhoda nisi iz teme zaman iskal, ledine si zoral nam v plodne njive. Lepoto knjige nam za veke dal! Edinstveno naj delo vence vije učitelju, ki je slepim črke dal!