Luči svetle si hotel nam prižgati,
očem nečutnim nove bi lepote
uzreti rad nam omogočil bi,
in knjig zakladnice bi dal nam brati.

Srce se tvoje nihotelo vdati;
uporno mislil si, kako vrednote
besed nevezanih in poezij krasote
roke tipaje mogle bi spoznati.

A volje mož si bil neupogljive
izhoda nisi iz teme zaman iskal,
ledine si zoral nam v plodne njive.

Lepoto knjige nam za veke dal!
Edinstveno naj delo vence vije
učitelju, ki je slepim črke dal!