Planinska sekcija Korak pri KPŠRD »KAREL JERAJ« vas v nedeljo, 2. februarja 2020 vabi, da se udeležite pohoda po Ljubljanskem barju preko Plešivice in Debelega hriba. Na postaji mestnega avtobusa Konzorcij (pri Nami) se bomo zbrali ob 8.45 uri, kjer bomo počakali mestni avtobus št. 6B, ki nas bo ob 9.00 uri odpeljal v Notranje gorice. Takoj za avtobusno postajo bomo krenili v hrib Plešivica. Po poti nam da čutiti, da je največji osamelec na Ljubljanskem barju. S Plešivice bomo sestopili v Podplešivico, od tam pa krenili proti severozahodu in sicer proti cerkvi svetega Janeza Krstnika v Logu, kjer bomo po nadvozu prečkali avtocesto, šli skozi Log ter zaselek Rosovše. Za zaselkom bomo že opazili oznake za slovensko pisateljsko pot, saj tam poteka odsek med Cankarjevo Vrhniko in Ljubljano. Mimo kmetije Ferjanka se bomo povzpeli na hrib Strmica. V dobri uri bomo nato prišli do 540 m visokega Vrha, po domače Debelega hriba ali Žabe. Na vrhu Žabe je tudi vpisna knjiga ter žig. Pot bomo nadaljevali proti Gradišču. Glede na to, da z njega zaradi gozda ni razgleda, ga lahko obidemo po desni strani ter pot nadaljujemo proti Draževniku in nato proti Brezovici.

Dolžina poti je približno 4 do 5 ur hoje.

Hrana je iz nahrbtnika, po dogovoru pa se ob povratku proti Brezovici zaustavimo v obcestni gostilni. Spremljevalce si preskrbi vsak sam. V primeru dežja pohod odpade. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost. Prijava sprejema Ana Oražem na telefonski številki 041 816 436. Na navedeni telefonski številki dobite tudi ostale dodatne informacije.

Vljudno vabljeni.

Pohodniški pozdrav.


Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih »KAREL JERAJ« vabi slepe in slabovidne ter njihove spremljevalce in prijatelje na društveno družabno popoldne. Tokrat bo naš gost akademski glasbenik – ­violončelist, komik, imitator in satirik gospod Tilen Artač. Naše družabno srečanje bo potekalo v ponedeljek, 27. januarja 2020, ob 16.30 uri, na Jamovi 5, v Ljubljani.

Prepričani smo, da bo srečanje izredno zanimivo in polno smeha. Zaradi priprave prostora vas prosimo, da se prijavite do petka, 24. januarja 2020 na telefonsko številko 041 449 442 ali na e-naslov: info@kpsrd.si.

Prisrčno vabljeni!


Slepi in slabovidni na slovenski planinski poti

Že naši starejši slepi in slabovidni predhodniki, so se zavedali kako pomembno je gibanje v naravi za ohranjanje zdravja. Odpravili so se v gore z namenom, da dokažejo sebi in družbi, da ni nujno, da te slepota in slabovidnost prikujejo v dom. Tudi mi po svoje spoznavamo naravo, če pa s tem navežemo še stike z ljudmi, ki s senzoriko nimajo tovrstnih težav, je zadetek v polno. Ti nas spremljajo, opišejo kaj vidijo in nam tudi v praksi pokažejo npr. opis rože in če je mogoče tudi poskrbijo, da lahko otipamo kako nenavadno skalo, drevo…

Ponekod nas bodo postregli gluhi in naglušni. Se pravi, izzivov je več kot dovolj. V počastitev poguma naših predhodnikov in skrbi za svoje fizično zdravje in psihično zadovoljstvo se bomo tudi mi po toliko letih odpravili na pot spoznavanja naših gora in novih ljudi.

V prihajajočem letu bo namreč minilo 58 let od prvega organiziranega pohoda slepih na Triglav. Ta uspeh je slepe pohodnike tako navdušil, da so se odločili prehoditi vso Slovenijo in osvojiti Slovensko planinsko transverzalo. Podporo in pomoč so našli pri Slovenski planinski matici in v okviru KPŠRD “KAREL JERAJ” zadano nalogo uspešno zaključili leta 1973. Na pobudo nekaterih naših članov in v počastitev tako pomembnega jubileja smo se odločili, da bi se ponovno odpravili na to pot. Zato vas skupaj z Odborom Planinstvo za invalide/OPP, ki deluje v sklopu Planinske zveze Slovenije vabimo, da se nam pridružite.

Slovenska planinska pot se prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča v Ankaranu. Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska Planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot – SPP.

Začetek projekta za slepe in slabovidne planince načrtujemo 8. februarja 2020 s pohodom na mariborsko Pohorje. Celoten projekt pa je zasnovan tako, da bi po posameznih etapah (približno 15 na leto), projekt zaključili leta 2022 v Ankaranu. Pri Planinski zvezi Slovenije so nam pripravljeni pomagati s spremljevalci in vodniki. Prav tako s posebno planinsko opremo, (čelade, plezalni pasovi, vrvi za varovanje in podobno). Osnovno pohodniško opremo: primerna obutev, oblačila, nahrbtnik in podobno, pa mora imeti vsak sam. V primeru, da se boste odločili pridružiti temu projektu je nujno potrebno, da ste član enega od planinskih društev, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije.

Članstvo v planinskem društvu namreč zagotavlja nezgodno zavarovanje na planinskih poteh in nižje stroške spanja v planinskih kočah.
Poskrbeli bomo tudi za skupne prevoze, izposojo posebne planinske opreme in podobno. Skušali bomo pridobiti čim več denarnih sredstev, da bomo tako omogočili pohode čim večjemu številu pohodnikov. Seveda pa se moramo vsi zavedati, da bomo prispevali del stroškov z lastnih žepov.

Če ste ljubitelji narave, hoje po hribih in imate vsaj malo kondicije.
Če si želite medsebojnega druženja, spoznavanja novih krajev in ljudi in bi to radi počeli skupaj z nami, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite.

Prijave sprejemamo na našem e–naslovu info@kpsrd.si, do vključno srede, 8. januarja 2020. Ob prijavi navedite ime in priimek slepega ali slabovidnega planinca, njegovo telefonsko številko in e–naslov, kamor se lahko sporočijo morebitne podrobnosti projekta ter ime in priimek spremljevalca, če ga imate. V kolikor ga nimate in bi ga potrebovali, nam to tudi sporočite v prijavi.

Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 041 816 436 (Ana Oražem) in na info@kpsrd.si.

Planinski pozdrav.


V torek, 10. decembra 2019 smo v dvorani Centra IRIS, Langusova 8, v Ljubljani organizirali in izvedli Kulturno srečanje KPŠRD “KAREL JERAJ” v okviru praznovanja 100 let organizirane skrbi za slepe in slabovidne. Po dveh recitiranih pesmi Romana Končarja, katerih je tudi avtor, je voditeljica Alenka Tetičkovič oznanila, da to pravzaprav ni prireditev ob 100 letnici Organiziranosti slepih in slabovidnih na slovenskem, ampak počastitev 60 letnice našega prijatelja Romana Končarja.

Scenarij prireditve je napisala dr. Aksinja Kermauner. Nastopili so: Duo Simi – Simona in Miha Jakopin, del ansambla Vesolje – Janez Mlačnik, Franc Mlačnik in pridruženi član Edvard Vodovnik, Irena Temlin in Glasbena skupina Centra IRIS (z Orffovimi inštrumenti in kot otroški zbor) pod mentorstvom Neve Láščak. Kot gostje pa so nastopili igralca Jernej in Tone Kuntner ter Godalni kvartet iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga sestavljajo:
prva violina – Timotej Willewaldt, druga violina – Ana
Močnik, viola – Patricija Malovrh–Mlačnik in violončelo – Lora.

Donatorja prireditve sta bila: OPN d.o.o. in Center IRIS. Ob koncu prireditve je bila tudi pogostitev za nastopajoče in goste. ki je potekala na Jamovi 5, v Ljubljani. Hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri organizaciji tega dogodka.

Prireditev si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji:


V soboto, 17. novembra 2018 smo se odpravili na ekskurzijo na Notranjsko.
Najprej smo se odpeljali v Volčje, kjer se nahaja Bloško jezero. Tam se nahajajo
lesene skulpture in glamping. Nato smo se odpeljali v Novo vas, ker smo
obiskali Muzej Bloški smučar. Ogled je bil prilagojen slepim in slabovidnim.
Najprej smo se sprehodili po muzeju, kjer nam je gospod v tamkajšnjem nareču
predstavil bloško smučanje in samo bloško planoto. Nato smo si ogledali tudi
dokumentarni film, kjer smo izvedeli marsikaj novega o Blokah in zgodovini
bloškega smučanja.

Na koncu pa smo se odpeljali proti Velikim Blokam in naše srečanje zaključili s
kosilom v Gostilni Miklavčič, ki smo ga popestrili z glasbo in plesom, za kar je
poskrbel duo SIMI.

Nekaj utrinkov iz ekskurzije si lahko ogledate v fotogaleriji Iz ekskurzije na Bloke.


Noč je čas, ko je sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Rečemo, da je takrat tema. Toda tema se je usedla v človekovo zavest tudi kot stanje duha. Postala je simbol posebnega stanja ali razpoloženja, celo začasnega ali trajnega brezupa. Ko se človeku zdi, da se mu dogajajo samo slabe stvari, ko se nič ne zgodi, kot bi si želel, ko se trudi, da bi storil nekaj, zgodi se pa nekaj povsem drugega, ko ima občutek, da na vse slabo, kar se mu dogaja nima nobenega vpliva, nobene moči, da bi tok slabega ustavil, takrat reče, da je padel v temo.

Takrat ima občutek, da je v popolni temi in išče, kje bi našel vsaj kanček svetlobe, ki bi mu pomagal najti pot na takšno količino svetlega, da bi prekril vso temo. Tukaj tudi svetloba nastopa simbolno. Kitajski pregovor pravi, da je bolje prižgati svečo, kot tarnati nad temo. V simbolnem pomenu je to nasvet za pot iz teme. V takšnih temačnih okoliščinah se je znašla tudi Saška Strnad, avtorica dveh pesniških zbirk Beneške čipke in Čarne, sicer pa predana kulturi in umetnosti. Dela v Šentjakobskem gledališču, slika, piše scenarije in režira odrske postavitve, poleg tega pa pripravlja in vodi kulturne delavnice za mlade.

Rada prenaša svoja umetniška snovanja in ljubezen do umetnosti na druge. Zanjo velja, da ne zna reči ne. In prav to jo je pripeljalo v temo o kateri smo govorili na začetku. Pot vanjo je trajala dolgo, najbrž je za zadnje korake poskrbela sinova bolezen. Toda Saška ni obupala, v skladu s kitajsko modrostjo, si je sama naredila prvo svečo in jo prižgala. Nastaja le pesniška zbirka, ki je na začetku imela naslov Črne, mišljeno kot črne pesmi, toda s tem, ko jih je spravljala iz sebe, so spreminjale barvo, vse do »bele, bele« in zato so postale Čarne, nekaj jih je začaralo, da so spremenile barvo.

Čarovnija je bila tudi to, da je prišla v stik s članicami in člani društva slepih in slabovidnih Karel Jeraj iz Ljubljane in rodila se je ideja, da bi prav oni predstavili njene pesmi. Celoten recital naj bi potekal v temi. Na predstavitvi v kletnih prostorih gradu v Žužemberku je bil tudi Jurij Popov in posnel Nedeljsko reportažo, ki govori o tem, kako sta se dve temi združili, se med seboj pomešali in prižgali že drugo svečo iz kitajskega pregovora.

Oddaji lahko prisluhnite na povezavi: Nedeljska reportaža – Pesmi iz teme


Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih »KAREL JERAJ« na povabilo Inštituta Komunikum srčno vabi slepe in slabovidne k sodelovanju pri projektu »Poligon za varne padce« v okviru katerega bomo souporabljali in soupravljali javno zeleno površino LivadaLAB.

Pridružite se pri ureditvi in uporabi prve zelene javne površine, prirejene za slepe in slabovidne. Skupaj s polnočutečo populacijo bomo pripravili prvo zeleno urbano površino, urejeno za samostojno uporabo slepih in slabovidnih. Pridružite se pri soustvarjanju. Ob tem aktivno preživljajte svoj prosti čas ob vrtnarjenju, ob skupnih športnih igrah…

Lokacija (blizu hiše Dolgi breg 56) je dostopna z avtobusom Mestnega potniškega prometa številka 9 (postajališče Opekarska). Pri gostilni Livada se čez cesto odpravite po ulici Dolgi breg (5 minut hoje) in že prispete na Livado. V kolikor potrebujete pomoč za prihod od postajališča do lokacije (Livada) le-to sporočite ob prijavi.

Predvideni termini srečanj so ob četrtkih od 17. ure dalje.

Nujna oprema v poletnem času: voda, pokrivalo, zaščitno sredstvo proti klopom.

Vsem zainteresiranim, ne glede na starost in socialni status so aktivnosti programa brezplačne.

Prijave sprejemamo na telefonski številki: 051 280 110. Na navedeni telefonski številki dobite tudi ostale dodatne informacije.

Udeležba na lastno odgovornost.

Prisrčno vabljeni!


Odpravili smo se v kraj Krka, kjer smo se pod vodstvom lokalnega vodiča podali na pot po poti reke ljubezni, po lokacijah kjer snemajo prizore priljubljene nadaljevanke Reka ljubezni. Obiskali smo tudi Krško jamo in izvir Krke.

Ustavili smo se v Slakovi domačiji "to so Slakovi iz nadaljevanke", kjer smo bili postreženi z domačim šmornom in kozarčkom žganja. Ob zvoku harmonike pa smo tudi zapeli.

Po kosilu smo obiskali ekološko kmetijo Bregar, kjer nas je najprej pozdravil in predstavil kmetijo naš član Matija. Tu so nas prijazno sprejeli in nas tudi postregli, mi pa smo lahko kupili njihove proizvode.

Nato smo se še odpravili v Veliki Kal, kjer nam je Dejan Kastelic predstavil svoje ustvarjanje, izdelovanje lesenih skulptur z motorno žago. Res je pravi umetnik!

Vrnili smo se v večernih urah, polni lepih vtisov in z novimi informacijami.

V nadaljevanju oziroma fotogaleriji si lahko ogledate nekaj utrinkov iz ekskurzije: